Posted in PREHRANSKE BUČE

BUČA: Jagode so polne kemikalij.

imagesZ7ARAWTH

KOMENTAR:

Sadje pridelujejo na več različnih načinov, danes obstajajo konvencionalna, integrirana in ekološka pridelava.

Konvencionalna (intenzivna) pridelava se je razvila vzopredno z napredkom življenja in hkrati s potrebo po večjih donosih in dobičkih. Za to pridelavo je značilna intenzivna raba tal, uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Ta način pridelave mora spoštovati in upoštevati osnovno kmetijsko zakonodajo.

Integrirana pridelava je naravi prijazen način pridelave. Z uporabo naravnih virov in mehanizmov zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi ter omogoča pridelavo kakovostnega in zdravega sadja. Uravnoteženo se izvajajo agrotehnični ukrepi, ob upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov in nadzorovani uporabi gnojil. Prednost imajo naravni ukrepi, uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev je omejena in strokovno utemeljena. Gensko spremenjenih organizmov se ne uporablja.

Ta način mora poleg osnovno kmetijske zakonodaje upoštevati tudi zakonodajo za integrirano pridelavo in poteka pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov in Uprave RS za varno hrano.

Uradni državni znak za integrirane pridelke:

integrirana-pridelava-sadja[1]

Znak za slovenko integrirano pridelavo sadja (sinička):

sinicka[1]

Ekološka (biološka) pridelava je način trajnostnega kmetovanja, ki uporablja samo naravne in naravi prijazne pridelovalne postopke, ohranja naravne vire, kot so tla in voda ter nas spodbuja k odgovornemu ravnanju z naravo. Ekološki pridelki so pridelani z uporabo naravnih metod za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela, brez pesticidov in lahkotopnih mineralnih gnojil. Gensko spremenjeni organizmi se ne uporabljajo.

Ta način pridelave mora spoštovati in upoštevati strogo ekološko zakonodajo in poteka pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov ter Uprave RS za varno hrano.

Uradni državni znak za ekološke pridelke:

EKO_certifikatlogo[1]

Uradni evropski znak za ekološko pridelavo:

eu_organic_products[1]

Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je za vsa živila določila mejno vrednost ostankov pesticidov (MRL), ki ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.

Raziskave niso pokazale bistvenih razlik v vsebnosti vitaminov, mineralov in antioksidantov med ekološkim in integriranimi pridelki oz. živili. Ugotovili so, da je vsebnost različnih hranil bolj ali manj odvisna predvsem od sorte in zrelosti sadja (npr. jagod).

 

Uživajte ob okusni in kakovostni hrani in pijači!

Posted in PREHRANSKE BUČE

BUČA: Nerafinirana morska sol in himalajska sol sta najbolj zdravi. Od kar ju kupujem bolj s korajžo solim.

table%20salt_top[1]

KOMENTAR:

Morsko sol pridobivajo z izparevanjem oz. naravnim evaporiranjem morske vode v solnih bazenih v solinah (npr. Sečoveljske soline). Pri tem sol kristalizira in dobimo nerafinirano morsko sol. Taka sol vsebuje nečistoče in primesi iz morja, ki obarvajo sol (npr. sivo, rjavo) odvisno od kameninske sestave tal. Za ostranitev nečistoč in primesi nerafinirano sol spirajo z čisto nasičeno slanico. Potopek se imenuje rafinacija in dobimo rafinirano morsko sol.

Evaporirano sol pridobivajo z izparevanjem vode v industrijskih kristalizatorjih iz slanice, pridobljene z raztapljanjem podzemnih nahajališč soli, ki so nastala iz prazgodovinskih morji. V podzemno nahajališče soli izvrtajo vrtino, skozi katero črpajo vodo, ki raztaplja sol. Nastane slanica, ki jo prečrpavajo na površino in jo evaporirajo.

Kameno sol, med katero spada tudi himalajska sol, pridobivajo s predelavo solne rude. Sol v rudnikih kopljejo, drobijo, meljejo in sejejo in/ali jo pridobijo z raztapljanjem in evaporiranjem.

Rafinirana sol je očiščena primesi in nečistoč. Pri tem se igubi tudi nekaj mineralov. Popolnoma vseh nečistoč in primesi ne morajo odstraniti, zato potrošnika pred potvorbami soli ščiti zakonodaja. Rafinirana sol mora vsebovati najmanj 97% čiste soli (NaCl), nerafinirana pa najmanj 95%.

Sol ima pomembno vlogo v človeškem telesu. Je vir natrijevih ionov, ki so nujni za normalno delovanje organizma. Prekomerno uživanje soli pa povzroči povišanje krvnega tlaka, kar vodi v nastanek z visokim tlakom poveze zaplete. Zveza potrošnikov Slovenije svetuje: »Ne glede na to, ali kupujete morsko, kameno ali evaporirano sol, izberite tisto, ki je jodirana. Omejite uživanje soli, saj s tem skrbite za svoje zdravje.«

 

Uživajte ob okusni in kakovostni hrani in pijači!

Posted in PREHRANSKE BUČE

BUČA: Redno uživanje lupin citrusov zmanjša tveganje za nastanek raka.

citrus-fruit-chart[1]

KOMENTAR:

Citrusi konvencionalne pridelave so zaradi preprečevanja gnitja in bolezni obdelani s fitofarmacevtskimi sredstvi (pesticidi in/ali voski).

Voski so aditivi (npr.: beli in rumeni čebelji vosek (E 901), vosek karnuba (E 903), šelak (E 904), oksidirani polietilenski vosek (E 914)) in so v normalnih količinah za uporabo v živilih varni.

Mnogi pesticidi so škodljivi za zdravje ljudi. Lahko povzročijo zastrupitve, ob prekomerni uporabi so karcinogeni. Lupine konvencionalno pridelanih citrusov so neužitne. Obstajajo priporočila varnega rokovanja s citrusi:

  • Dobro je paziti, da se citrusi pri shanjevanju ne dotikajo drugih živil.
  • Čeprav lupino zavržemo, je citruse priporočeno pred lupljenjem temeljito oprati, saj s tem odstranimo velik delež kemikalij s površine.
  • Po lupljenju si je potrebno roke temeljito umiti.

Nekaj ostankov pesticidov lahko preide iz lupine v notranjost sadeža, vendar so te količine navadno majhne. Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je zato določila mejno vrednost ostankov (MRL), ki ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. V kolikor Uprava RS za varno hrano pri nadzoru ugotovi preseženo vrednost MRL, sadje izločijo iz prodaje.

Citrusi ekološke oz. biološke pridelave z oznako eko ali bio ne smejo vsebovati pesticidov, saj je to temeljno načelo ekološke oz. biološke proizvodnje. Taka proizvodnja mora upoštevati procese skladno z veljavno zakonodajo za ekološko oz. biološko pridelavo, postopki pa morajo biti nadzorovani s strani certifikacijske organizacije.

Sadeži citrusov vsebujejo citronsko kislino in so dober vir vlaknin, vodotopnih vitaminov in nekaterih fenolnih spojin. Pripisujejo jim pozitiven vpliv na zdravje. Vlaknine ugodno vplivajo na prebavo. Vitamini so nujni za normalno delovanje našega organizma. Fenolne spojine so biološko aktivne spojine zaradi dobrih antioksidativnih lastnosti.

Lupine citusov se v kulinariki uporabljajo predvsem kot dodatek slaščicam. Iz njih pridobivajo tudi eterična olja. Ta olja vsebujejo nekatere fenolne spojine (flavonoide in fenolne kisline), ki delujejo antioksidativno. Zaradi visoke vsebnosti terpena limonena pa imajo izrazit in značilen vonj po citrusih. Limonen v velikih količinah draži kožo in dihala. Nekatere študije so pokazale, da izpostavljenost velikim količinam limonena pri podganah, predstavlja tveganje za nastanek raka. Vendar dokazov, da bi bil karcinogen za človeka ni. Nekatere raziskave celo potrjujejo celo nasprotno, da limonen deluje antimutageno.

 

Uživajte ob dobri in kakovostni hrani in pijači!

 

Posted in PREHRANSKE BUČE

BUČA: Kot prehranski svetovalec se sprešujem ali je zajtrk pomemben obrok? Berem, da nikakor ne bi smeli izpustiti zajtrka, jaz pa že vsa leta živim brez njega. Zjutraj pijem vodo in nato kavo. Menite, da je to za zdravje zares škodljivo? Hvala!

o-BREAKFAST-HEALTHY-facebook[1]

KOMENTAR:

Zajtrk je pomemben obrok dneva, predstavlja osnovo uravnotežene in varovalne prehrane človeka in ga nihče ne bi smel izpustiti.

Za normalno delovanje človeško telo potrebuje energijo v obliki glukoze. Od večerje do jutra naslednji dan mine več ur in energijske zaloge v našem organizmu padejo. V kolikor ne zajtrkujemo začnemo stradati, kar povzroči:

  • padec inzulina in porast glukagona v krvi ter pospešitev metabolnega procesa glukoneogeneze (glukoza nastaja iz zalog, in sicer iz glikogena v jetrih, iz beljakovin mišic in tudi iz maščob, v urinu se pojavijo ketoni),
  • zmanjšanje bazalne presnove, kar vodi v znižanje dnevnih energijskih potreb organizma,
  • občutek lakote in posledično prenajedanje v preostalem delu dneva, zlasti popoldan in zvečer.

Zajtk predstavlja vir energije in hranil, zažene prebavo in presnovo ter zagotovi energijo za možganske in mišične celice. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima vsakodnevno zajtrkovanje pozitivne učinke na zdravje ljudi, saj preprečuje debelost, nastanek srčnožilnih bolezni in diebetesa. Prav tako izboljša delovno storilnost, pozornost, spomin, odzivni čas in razpoloženje.

Uživajte ob dobri in kakovostni hrani in pijači!

Posted in PREHRANSKE BUČE

BUČA: Študija, ki bi ponujal poglobljeno, celostno znanje o prehrani človeka pri nas ni. Študij živilstva in prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in dietetike v Kopru po vsebini ni zadosten oz. je usmerjen bolj kot ne na klinične primere, ki pa nimajo veliko skupnega z najpogostejšimi vprašanji in težavami naključneža v moderni družbi.

foodscientist-foodtechnologist[1]

KOMENTAR:

Prehrana (ang. nutrition) je naravoslovna znanost o hrani, njenih sestavinah in učinkih na človeški organizem.

Živilstvo (ang. food science and technology) je naravoslovna znanost o živilih, analitiki živil, varnosti hrane (HACCP), živilskega inženirstva ter metod razvoja in raziskovanja.

Znanja, ki jih mora osvojiti dober prehranski in živilski strokovnjak, so:

  • znanja iz temeljnih naravoslovnih vsebin matematike, kemije, biokemije, biologije, mikrobiologije in fizike,
  • ter specifične znanstvene vsebine kot so živiska kemija, živilska mikrobiologija, kakovost živil, higiena živil, zakonodaja, organizacija in delovanje prehranskih obratov, klinična dietetika, epidemiologija prehrane, fiziologija prehrane in presnove itd.

Študiji v Slovenjiji, kjer izvajajo te programe so:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo 

  • Univerzitetni študij 1. bolonjske stoplnje: Živilstvo in prehrana
  • Magisterski študij 2. bolonjske stoplnje: Živilstvo
  • Magisterski študij 2. bolonjske stoplnje: Prehrana

Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju

  •  Visokošolski strokovni študij 1. bolonjske stoplnje: Prehransko svetovanje – dietetika
  • Magistrski študij 2. bolonjske stoplnje: Dietetika

V Sloveniji obstaja tudi višješolski študij živilstva in prehrane, ki ga izvajajo:

  • Biotehniški izobraževalni center Ljubljana,
  • Izobraževalni center Piramida Maribor,
  • Šolski center Šentjur.

 

Uživajte ob dobri in kakovostni hrani in pijači!

 

Posted in PREHRANSKE BUČE

BUČA: Uživanje klobas in salam je nevarno, ker vsebujejo strup botulin.

botulinum-toxin-type-a[1]

KOMENTAR:

V začetku prejšnjega stoletja je bilo kar nekaj smrti zaradi uživanja mesnih izdelkov (klobas, suhih mesnin, konzerv). V letu 2003 je na dolenjskem prišlo do botulizma treh oseb zaradi uživanja doma pripravljenih dimljenih mesnin. Ena oseba je umrla. Leta 2010 sta zaradi botulizma zboleli dve osebi zaradi uživanja domačih mesnih izdelkov, prinesenih iz kmetij iz Bosne. Več informacij na povezavi Botulizem v Sloveniji.

Botulizem povzroča nevrotoksin botulin, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum. Botulin se po zaužitju okužene hrane absorbira v želodcu, po krvi se prenese do mišic in jih ohromi, kar lahko vodi do dihalne odpovedi ali zastoja srca.

Za preprečevanje botulizma se uporabljajo dodatki nitriti in nitrati, saj preprečijo rast in razvoj bakterij Clostridium botulinum in tako onemogočijo tvorbo botulina. Glede botulizma so mesni izdelki z dodatkom nitritov in nitratov varni. Koliko nitritov in nitratov lahko ti izdelki vsebujejo je zakonsko omejeno. Sprejemljiv dnevni vnos (ADI) za nitrite je 0,07 mg na kg telesne mase, za nitrate pa 3,7 mg na kg telesne mase.

ZANIMIVOST: V majhnih odmerkih se botulin uporablja v kozmetični industriji bolj zanan pod imenom botoks.

OPOZORILO: Dojenčki oziroma otroci do enega leta še nimajo dovolj razvitega imunskega sistema in ne smejo uživati medu zaradi morebitne prisotnosti spor bakterije Clostridium botulinum.

 

Uživajte ob dobri, kakovostni, varni hrani in pijači!

Posted in PREHRANSKE BUČE

BUČA: Umetna sladila daleč prekašajo namizni sladkor. Pogosto se dviguje prah o škodljivih vplivih, da lahko izzovejo raka, vendar je vsakršna zaskrbljenost o škodljivosti odveč.

mg22329872.600-2_800[1]

KOMENTAR:

Umetna sladila so prehranski dodatki (aditivi). Najpogostejša so saharin, aspartam, ciklamat in sukraloza. Najdemo jih v nekaterih sladicah, pijačah, žvečilnih gumijih, bombonih, itd.

V primerjavi z belim sladkorjem so umetna sladila po okusu bolj sladka, nimajo energijske vrednosti oz. je le-ta majhna in ne vplivajo na razvoj zobnega kariesa. Povečujejo pa občutek lakote in posledično lahko pojemo več hrane.

Dokazov o škodljivem vplivu na zdraje ljudi ni. Obstajajo pa nekatere raziskave, ki na to nakazujejo:

  • Ciklamat je prepovedan v ZDA, saharin pa v Kanadi, zaradi suma, da v velikih količinah delujeta karcinogeno.
  • Aspartam pri toplotni obdelavi razpade na aminokislini. Ena izmed njih je fenilalanin, ki jo ljudje s fenilketunorijo ne smajo uživati. Prav tako nekatere raziskave nakazujejo, da je v velikih količinah karcinogen in nevrotoksičen. Količina aspartama, ki se smatra kot varna (ADI), je 40 mg na kg telesne mase dnevno.
  • Sukralozo, zaradi njene visoke stopnje sladkosti, uporabljajo v zelo majhnih količinah. Sodi med organokloride, v tej skupini pa lahko najdemo kar nekaj toksičnih spojin.

Torej, z uporabo umetnih sladil ne gre pretiravati.

 

Uživajte ob okusni in kakovostni hrani in pijači!