Posted in PREHRANSKE BUČE

BUČA: Umetna sladila daleč prekašajo namizni sladkor. Pogosto se dviguje prah o škodljivih vplivih, da lahko izzovejo raka, vendar je vsakršna zaskrbljenost o škodljivosti odveč.

mg22329872.600-2_800[1]

KOMENTAR:

Umetna sladila so prehranski dodatki (aditivi). Najpogostejša so saharin, aspartam, ciklamat in sukraloza. Najdemo jih v nekaterih sladicah, pijačah, žvečilnih gumijih, bombonih, itd.

V primerjavi z belim sladkorjem so umetna sladila po okusu bolj sladka, nimajo energijske vrednosti oz. je le-ta majhna in ne vplivajo na razvoj zobnega kariesa. Povečujejo pa občutek lakote in posledično lahko pojemo več hrane.

Dokazov o škodljivem vplivu na zdraje ljudi ni. Obstajajo pa nekatere raziskave, ki na to nakazujejo:

  • Ciklamat je prepovedan v ZDA, saharin pa v Kanadi, zaradi suma, da v velikih količinah delujeta karcinogeno.
  • Aspartam pri toplotni obdelavi razpade na aminokislini. Ena izmed njih je fenilalanin, ki jo ljudje s fenilketunorijo ne smajo uživati. Prav tako nekatere raziskave nakazujejo, da je v velikih količinah karcinogen in nevrotoksičen. Količina aspartama, ki se smatra kot varna (ADI), je 40 mg na kg telesne mase dnevno.
  • Sukralozo, zaradi njene visoke stopnje sladkosti, uporabljajo v zelo majhnih količinah. Sodi med organokloride, v tej skupini pa lahko najdemo kar nekaj toksičnih spojin.

Torej, z uporabo umetnih sladil ne gre pretiravati.

 

Uživajte ob okusni in kakovostni hrani in pijači!

Avtor:

Dr. Špela Može Bornšek, univ. dipl. inž. živ. tehnol. VSE PRAVICE PRIDRŽANE

3 thoughts on “BUČA: Umetna sladila daleč prekašajo namizni sladkor. Pogosto se dviguje prah o škodljivih vplivih, da lahko izzovejo raka, vendar je vsakršna zaskrbljenost o škodljivosti odveč.

  1. Tocno to, dokazov o skodljivem vplivu na zdravje ljudi ni. Vse kar pise od tega naprej pa je zgreseno. Dejstvo je, da je debelost eden izmed pomembnejsih povzrociteljev raka oz. da je korelacija. Umetna sladila lahko do dolocene meje pomagajo ljudem pri borbi z odvecnimi kilogrami in potencialno pri zmanjsevanju moznosti, da dobijo raka (ceprav je seveda vse skupaj precej bolj kompleksno).
    Namigovanje, da so mogoce vseeno skodljiva, ceprav avtorica prizna, da ni studij, ki bi kazale o skodljivem vplivu na zdravje ljudi, je neodgovorno. Vecina takih studij je narejenih na podganah, katerim dajejo ogromno kolicino preiskovane snovi. Problema tu sta dva, prvi je, da so podgane nagnjene k raku in ga staknejo takoj, kar pomeni da so taki rezultati tezko prenosljivi na cloveka, ki dejansko ni (tisti ki dobijo raka ga v veliki vecini po 70. letu starosti). Drugi problem je v kolicinah, te podgane dobijo kolicine, ki za nekajkrat presezejo tiste, ki bi jih zauzil najbolj estremni navdusenec nad umetnimi sladili. V velikih kolicina prakticno karkoli povzroci raka..
    Priporocam branje tega clanka: http://www.vox.com/2015/3/23/8264355/research-study-hype

    In se glede sukraloze: Ce neka spojina spada v skupino snovi, ki ima toksicne predstavnike, to se ne pomeni, da je avtomaticno strupena. Ena skupina snovi ima lahko predstavnike z drasticno drugacnimi ucinki, v skupini alkaloidov imamo recimo kofein, ki naj bi bil naceloma zdrav, pa kinin, ki se uporablja za zdravljenje malarije, ter tudi nikotin, ki povzroca odvisnost, pa recimo kurare alkaloide, ki so zelo strupeni. (vse nasteto je seveda mocno odvisno od kolicine in nacina aplikacije)

    Všeč mi je

    1. Spoštovani,
      Hvala za vaše mnenje. Vsekakor se iz znanstveno-razsikovalnega vidika popolnoma strinjam z vami. Vendar moramo biti v naši živilski stroki zelo previdni, kaj sporočamo v javnost, da ne gredo stvari iz vajeti. Prav tako moramo upoštevati še zakonodajo, ki omejuje uporabo nekaterih umetnih sladil v živilih namenjenih za dojenčke in majhne otroke. Kot živilka moramo upoštevati vsa stališča in predvsem opozarjati na zmernost.
      Hvala ker spremljate moj blog.
      Lep pozdrav in vse dobro,
      Špela Može Bornšek

      Všeč mi je

  2. Se strinjam, da moramo biti znanstveniki zelo previdni pri podajanju izsledkov znanosti splosni javnosti. Zato res nima smisla sploh omenjati rezultatov raziskav na podganah, kjer so bile kolicine preiskovane snovi nerealno visoke, ker so rezulati takih studij povsem neuporabni, sploh ce vleces iz njih zakljucke o zdravju ljudi. Problem takih studij je tudi, da imajo obicajno premalo zivali in rezultati statisticno niso signifikantni ter so tudi neponovljivi. Zato enkrat kava sciti pred rakom, drugic pa ga povzroca (na podganah). Pisanje o teh rezultatih tako ljudi samo zmede in izgubijo zaupanje v znanost.
    Res relevantne so meta-analize in priporocila strokovnih agencij (npr. FDA). Zakonodaja je lahko posledica priporocil teh agencij, ni pa nujno. Za GSO prakticno vse studije potrjujejo, da so varni, pa jih zakonodaja v EU vseeno prepoveduje.

    Všeč mi je

Komentarji so zaprti.